<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Bon &#38; Žur</title>
	<atom:link href="http://www.bonzur.si/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.bonzur.si</link>
	<description>Študentska prehrana in zabava</description>
	<lastBuildDate>Fri, 11 May 2012 06:08:21 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
			<item>
		<title>Največji študentski žuri</title>
		<link>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/najvecji-studentski-zuri/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/najvecji-studentski-zuri/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:05:55 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Žuri & Čage & Fešte]]></category>
		<category><![CDATA[FESTIVALI]]></category>
		<category><![CDATA[prireditve]]></category>
		<category><![CDATA[študentski žur]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1549</guid>
		<description><![CDATA[Kam se boste v Sloveniji odpravili na festivale in katere prireditve so vam na voljo?]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Kam se boste v Sloveniji odpravili na festivale in katere prireditve so vam na voljo?</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>APRIL</strong><br />
<strong>Cvičkarija</strong> (Ljubljana, 17. april, Maribor, 24. april, Novo mesto, 12. maj): predstavitev dolenjske kulturne dediščine in koncerti znanih slovenskih skupin (www.cvickarija.eu).<br />
<strong>Snowbombing</strong> (Mayrhofen, Avstrija, 9.–14. april): festival snega, sonca in deskanja na snegu z živo glasbo (www.snowbombing.com).<br />
<strong>Glasbeni festival Ozvočenje 10</strong> (Ljubljana, 17.–19. april, MGML – Mestni muzej): video-festival, ki temelji na podobah iz narave, tudi dogodkov in dogajanj ljudi (www.mgml.si).<br />
<strong>16. taborniški festival</strong> (Ljubljana, 21. april, Park): atraktivne, poučne, kreativne in zabavne delavnice (www.mzt.org).<br />
<strong>Prešerna Ana</strong> (Ljubljana, 26. april): enodnevni festival plesa na ulici (www.anamonro.org).<br />
<strong>Mesto mladih 2012</strong> (Nova Gorica, 26.–30. april): delavnice, športni dogodki, gledališke predstave, okrogle mize, lutkovno gledališče, literarni in filmski večer, predavanja, glasbeni koncerti (www.mestomladih.net).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>MAJ</strong><br />
<strong>29. Majske igre</strong> (Rožna dolina, Ljubljana, 7.–23. maj): čez 25 športnih disciplin, 6 kulturnih dogodkov in 4 zabave (www.majskeigre.com).<br />
<strong>15. Jubilejna Škisova tržnica</strong> (Športni park Ilirija v Ljubljani, 9. maj): tradicionalna študentska prireditev, kjer se predstavijo različni študentski klubi iz cele Slovenije (www.skisova-trznica.si).<br />
<strong>28. mednarodni festival Druga godba</strong> (10.-26. maj): festival žanrsko in geografsko raznolike glasbe (www.drugagodba.si).<br />
Festival športa in zabave, Športna pomlad (Maribor, 11.–20. maj): športni in zabavni dogodki za vse generacije (www.sportnapomlad.si).<br />
<strong>17. Festival Jazz Cerkno</strong> (Cerkno, 17.–19. maj): mednarodni festival in nastop mednarodnih jazzistov (www.jazzcerkno.si).<br />
<strong>56. Pohod Ljubljana 2012</strong> (Ljubljana, 12. maj): pohod po Poti ob žici in Tek trojk na 3, 12 in 28 km (www.pohod.si).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>JUNIJ</strong><br />
<strong>Rock im Park ter Rock am Ring</strong> (Nürnberg, Nemčija, 1.–3. junij): največja nemška festivala rokovske glasbe, ki se odvijata istočasno (www.rock-im-park.com).<br />
<strong>Nova Rock</strong> (Nickelsford, Avstrija, 8.–10. junij): največji avstrijski rokovski festival s svetovno priznanimi skupinami (www.novarock.at).<br />
<strong>49. Jurjevanje</strong> (Bela krajina, Črnomelj , 20.–24. junij): najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki združuje nastope folklornih skupin, rokodelski sejem, športne aktivnosti, večerne zabave, EtnoFolk festival, razstave, predavanja, delavnice itd. (www.jurjevanje.si).<br />
<strong>Festival idrijske čipke</strong> (Idrija, 15.–17. junij): razstave idrijskih čipk, tekmovanje v klekljanju, degustacija idrijskih žlikrofov, pester zabavni program (www.idrija-turizem.si).<br />
<strong>INmusic Festival</strong> (Zagreb, jezero Jarun, 28.–30. junij): festival s širokim spektrom glasbenega izražanja, od elektronike, punk-rocka in DJ-setov (www.inmusicfestival.com).<br />
<strong>Festival Lent</strong> (Maribor, 22. junij–7. julij): več sto različnih prireditev, koncertov rock, pop, klasične, jazz- in etnoglasbe ter gledališke in plesne predstave (http://lent.slovenija.net).<br />
<strong>53. Jazz festival Ljubljana</strong> (28.–30. junij): svetovni in domači jazzovski glasbeniki (www.ljubljanajazz.si).<br />
<strong>Ana Desetnica 2012</strong> (Ljubljana, 28. junij–1. julij): 15. mednarodni festival uličnega gledališča (www.anamonro.org).<br />
<strong>Rock Otočec</strong> (Otočec, 28. junij–1. julij): največji slovenski rokovski festival, eden od temeljnih projektov Evropske prestolnice kulture (www.rock-otocec.si).<br />
<strong>Poletje v Stari Ljubljani – 24. mednarodni glasbeni festival</strong> (15. junij–30. avgust): zvrsti se okrog 25 koncertov s slovenskimi in tujimi izvajalci klasične glasbe (www.imagosloveniae.net).<br />
<strong>Jubilejni 60. Festival Ljubljana</strong> (20. junij–4. september): jubilejni festival bo odprl veliki koncert Dunajskih filharmonikov (www.ljubljanafestival.si).<br />
<strong>Poletje v Celju – knežjem mestu</strong> (1. junij–30. avgust): sklop poletnih prireditev, ki ponuja prepletanje glasbenih, scenskih, plesnih, likovnih in filmskih dogodkov na različnih lokacijah (www.celeia.info).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>JULIJ</strong><br />
<strong>EXIT</strong> (Novi Sad, Srbija, 12.–15. julij): največji glasbeni festival jugovzhodne Evrope s svetovnimi glasbenimi imeni (www.exitfest.org).<br />
<strong>Pivo in cvetje</strong> (Laško, 12.–15. julij): turistična prireditev Laškega, ki poteka v znamenju piva in cvetja ter ponuja koncerte različnih glasbenih ustvarjalcev (www.pivocvetje.com).<br />
Heineken Balaton Sound (Balaton, Madžarska, 12.–15. julij): festival, ki na plaži Zamardi ob Balatonu že šestič ponuja zabavo glasbenih skupin in DJ-ev (www.hungarotickets.com/balatonsound).<br />
<strong>ŠVIC</strong> (Čatež pri Trebnjem, 20.–21. julij): Študentski vikend inteligence in cvička (športna tekmovanja, aktivnosti v bazenu, večerni program z znanimi glasbenimi skupinami (www.svic.si).<br />
<strong>Festival igranega filma</strong> (Pula, Hrvaška, nacionalni program: 21.–28. julij, mednarodni: 14.–28. julij): najstarejši filmski festival na Hrvaškem (www.pulafilmfestival.hr).<br />
<strong>Seasplash</strong> (Pula, Hrvaška, 19.–22. julij): koncerti tradicionalnih (reggae, ska, dub) in modernih (drum&#8217;n'bass) ritmov (www.seasplash.net).<br />
<strong>Motovun filmski festival</strong> (Motovun, hrvaška Istra, 27. julij–1. avgust): filmski maraton neodvisnih režiserjev (www.motovunfilmfestival.com).<br />
<strong>Trnfest 2012</strong> (Ljubljana, 26. julij–2. september): mednarodni poletni festival, ki ponuja različne dogodke iz področja področij glasbe, gledališča, plesa, literature, filma …(www.kud.si).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>AVGUST</strong><br />
<strong>Metalcamp</strong> (Sotočje, Tolmin: 5.–11. avgust): najuglednejši slovenski festival metal glasbe, ki vsako leto gosti svetovna imena metal scene (www.metalcamp.com).<br />
<strong>Sziget Festival</strong> (Obudai Island, Budimpešta, Madžarska, 6.–13. avgust) je največji evropski festival z različnimi zvrstmi glasbe (www.sziget.hu/fesztival).<br />
<strong>FM4 Frequency</strong> (Green Park St. Pölten, Avstrija, 16.–18. avgust) festival alternativne rokovske glasbe (www.frequency.at).<br />
<strong>Festival Mladi levi</strong> (Ljubljana, 24. avgust–2. september): mednarodno poznan festival odrskih stvaritev (www.bunker.si/slo/mladi-levi).<br />
<strong>Noči v stari Ljubljani</strong> (staro mestno jedro, 30. avgust–1. september): 24. mednarodni glasbeni festival, ki ponuja koncerte naših in tujih izvajalcev (www.imagosloveniae.net).<br />
<strong>Srednjeveška prireditev na Starem gradu Celje</strong> (zadnji petek in sobota v avgustu): pester program slovenskih viteških skupin in skupin iz drugih delov Evrope (www.celeia.info).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>SEPTEMBER</strong><br />
<strong>7. Auto Motor Show Ljubljana</strong> (Gospodarsko razstavišče, 15–16. september): zbor ljubiteljev jeklenih konjičkov, avtoakustike in predelanih vozil (www.automotorshow.si).<br />
<strong>Oktoberfest</strong> (München, Nemčija: 22. september–7. oktober): tradicionalni nemški festival, posvečen pivu (www.oktoberfest.de).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Maribor je letos Evropska prestolnica kulture</strong>, zato bodo tudi s tem namenom potekale prireditve v Mariboru ter v Murski Soboti, Velenju, Novem mestu, Slovenj Gradcu, na Ptuju. Program dogajanja najdete na www.maribor2012.eu.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>OKTOBER</strong><br />
<strong>14. Festival Slowind 2012 – Manj luči</strong> (Ljubljana, 13.–17. oktober): festival najnovejše glasbe (www.slowind.org).<br />
<strong>Študentska arena</strong> (Ljubljana, 23.–25. oktober): 13. izobraževalno-sejemska prireditev za mlade (www.gr-sejem.si).<br />
<strong>10. Filmski festival v Zagrebu</strong> (14.–21. oktober): festival bo potekal na številnih lokacijah (www.zagrebfilmfestival.com).<br />
<strong>17. Ljubljanski maraton</strong> (Ljubljana, 28. oktober): športna – tekaška prireditev. Glavni dogodek je maraton (www.ljubljanskimaraton.si).<br />
<strong>13. Noč čarovnic</strong> (Občina Grad, 28. oktober): tradicionalna prireditev s čarovnicami, srednjeveško tržnico, goričko kulinariko (www.obcina-grad.si).<br />
<strong>15. pohod po poteh Soške fronte</strong> (Brestovica pri Komnu, 28. oktober): tradicionalni pohod, ki poteka po obeh straneh meje (www.brestovica.com).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>NOVEMBER</strong><br />
<strong>Ana Plamenita</strong> (Ljubljana, 9.–10. november): mednarodni festival ognjenih ambientov (www.anamonro.org).<br />
<strong>Martinovanje</strong> (Novo mesto, 11. november): brezplačna prireditev na Glavnem trgu (www.dolenjska.net).<br />
<strong>Dnevi radovednosti</strong> (Maribor, 16.–17. november): dnevi izobraževanja in seznanjanja, namenjeni vsem, ki se odločajo o poklicni poti (www.kibla.org).<br />
<strong>Narodnozabavna hit parada Bled 2012</strong> (Športna dvorana Bled, 17. november): narodna hit parada – Festival gorenjske glasbe (www.bled.si).<br />
<strong>Obludarium</strong> (Maribor, 18. november): cirkus in gledališče, kot ga še niste videli (www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/152364/).<br />
<strong>28. festival lezbičnega in gejevskega filma</strong> (Ljubljana, 24. november–1. december): najstarejša tovrstna prireditev v Evropi (www.skuc.org).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>DECEMBER</strong><br />
<strong>Zima v stari Ljubljani (Ljubljana)</strong>: več koncertov predvsem klasične glasbe, ki so tematsko vezani na božično-novoletni čas (www.imagosloveniae.net).<br />
<strong>Ta veseli dan kulture</strong> (Ljubljana, 3. december): dan odprtih vrat kulturnih ustanov ob rojstnem dnevu pesnika Franceta Prešerna.<br />
<strong>Začetek prireditev v okviru Decembra 2012</strong> (Ljubljana, Maribor, Celje): praznični sejmi in praznične prireditve v mestnem središču.<br />
<strong>Animateka v Mariboru</strong> (Maribor, sredina decembra): mednarodni festival animiranega filma (www.udarnik.eu/).<br />
<strong>Božični koncert</strong> (Ljubljana, pred Mestno hišo, 24. 12. ob 17.00).<br />
<strong>Ana Mraz</strong> (Ljubljana, 25.–30. december): mednarodni festival gledališča na mostu (www.anamonro.org).<br />
<strong>Silvestrovanja na prostem</strong> (31. decembra v vseh večjih krajih po Sloveniji).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>JANUAR 2013</strong><br />
<strong>Informativa &#8217;13</strong> (Ljubljana): vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja (www.gr-sejem.si).</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>FEBRUAR 2013</strong><br />
<strong>18. rekord Šmarne gore (Ljubljana)</strong>: športno-rekreacijski tek na vrh Šmarne gore<br />
<strong>Teden kulture</strong> (Celjski dom in ostale lokacije v Celju): pestro kulturno dogajanje na Celjskem (www.celeia.info).<br />
<strong>Pustne prireditve</strong> (v vseh večjih krajih po Sloveniji)<br />
<strong>Kurentovanje 2013</strong> (Ptuj, osrednji dogodki trajajo en teden): osrednji dogodek kurentovanja je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan (www.kurentovanje.net).</p>
<p style="text-align: justify;">Viri: www.slovenia.info, www.virtualfestivals.com</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/najvecji-studentski-zuri/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Top kulturne ustanove</title>
		<link>http://www.bonzur.si/splosno/top-kulturne-ustanove/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/splosno/top-kulturne-ustanove/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:57 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Splošno]]></category>
		<category><![CDATA[gledališče]]></category>
		<category><![CDATA[Kultura]]></category>
		<category><![CDATA[študentska kultura]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1440</guid>
		<description><![CDATA[Študentsko življenje vsebuje tudi kulturno udejstvovanje, zato si poglejte, kje dobite svoj delček kulture v večjih slovenskih mestih.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><em><strong>Kam se lahko v Sloveniji odpravite, če vas zanimajo kulturni dogodki in ostale kulturne aktivnosti? Na seznam smo uvrstili zanimive in ogleda vredne kulturne točke. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.</strong></em></p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Ljubljana.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1450" title="Ljubljana" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Ljubljana-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>LJUBLJANA</strong></p>
<p style="text-align: justify;">V glavnem mestu vam je na voljo široka paleta kulturnih &#8216;zavetij&#8217; in dogodkov. Obiščite znano <strong>SNG Opero in balet</strong> (Župančičeva 1, 01/241 17 66, <span style="text-decoration: underline;">www.opera.si</span> in <span style="text-decoration: underline;">www.balet.si</span>). Gledališke predstave si lahko ogledate v <strong>Slovenskem mladinskem gledališču</strong> (Vilharjeva 11, 01/300 49 00, <span style="text-decoration: underline;">www.mladinsko.com</span>), <strong>SNG Drami</strong> (Erjavčeva 1, 01/252 14 62, <span style="text-decoration: underline;">www.drama.si</span>), <strong>Mestnem gledališču ljubljanskem</strong> (Čopova 14, 01/425 82 22, <span style="text-decoration: underline;">www.mgl.si</span>) in <strong>Šentjakobskem gledališču</strong> (Krekov trg 2, 01/433 30 12, <span style="text-decoration: underline;"><a href="http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/">www.sentjakobsko-gledalisce.si</a></span>). Po ponudbi kulturnih dogodkov poglejte tudi v <strong>Cankarjev dom</strong> (Prešernova cesta 10, 01/24 17 100, <a href="http://www.cd-cc.si/">www.cd-cc.si</a>). Tisti, ki jim je ljubša glasba, obiščite <strong>Slovensko filharmonijo</strong> (Kongresni trg 10, 01/ 241 08 00, <a href="http://www.filharmonija.si/">www.filharmonija.si</a>). Če radi raziskujete po zgodovini, se le odpravite v <strong>Narodni muzej Slovenije</strong> (Prešernova 20, 01/241 44 00, <span style="text-decoration: underline;">www.nms.si</span>). Umetniški utrip boste doživeli v <strong>Narodni galeriji</strong> (Prešernova 24, 01/2415 415, <span style="text-decoration: underline;">www.ng-slo.si</span>), v <strong>Moderni galeriji</strong> (Tomšičeva 14, 01/2416 800 in 01/2416 834, <a href="http://www.mg-lj.si/">www.mg-lj.si</a>), v <strong>Mednarodnem grafičnem likovnem centru</strong> (Grad Tivoli, Pod turnom 3, 01/241 3800, <span style="text-decoration: underline;">www.mglc-lj.si</span>), v nov <strong>Kulturni center Tobačna 001</strong> (Tobačna ulica 1, 01/2412539, <a href="http://www.mgml.si/kulturni-center-tobacna-001">www.mgml.si/kulturni-center-tobacna-001</a>), ter v manjša središča, kot so <strong>Mestna galerija Ljubljana</strong>, <strong>Mala galerija</strong>, <strong>Galerija Škuc</strong> ali <strong>Galerija Photon</strong>. Več informacij najdete na spletni strani <strong>Muzej in galerije mesta Ljubljane</strong> (<span style="text-decoration: underline;">www.mgml.si</span>). Na novo je odprt tudi <strong>Muzej sodobne umetnosti Metelkova</strong> (Maistrova 3, program je na voljo na <span style="text-decoration: underline;">www.mg-lj.si/node/525</span>). Kulturo na zabaven način boste našli v <strong>Kulturnem društvu Špas teater</strong> (Prešernova 25 ali Slovenska cesta 32, Mengeš, 01/729 12 34, <span style="text-decoration: underline;">www.spasteater.si</span>), ki gostuje tudi po vseh večjih mestih v Sloveniji. Zanimiv izbor kulture vam je na voljo tudi v <strong>KUD-u France Prešeren Trnovo</strong> (Karunova ulica 14, 01/283 22 88, <span style="text-decoration: underline;">www.kud.si</span>), v <strong>Gledališču Glej</strong> (Gregorčičeva 3, 01/251 66 79, <a href="http://www.glej.si/">www.glej.si</a>). Sodobna glasbena ustvarjalnost: poleg Centra urbane kulture <strong>Kino Šiška </strong>(Trg prekomorskih brigad 3, 01/500 30 00, <a href="http://www.kinosiska.si/">www.kinosiska.si</a>), poglejte tudi v alternativni kulturni center <strong>Metelkova mesto</strong> (Masarykova 24, <a href="http://www.metelkovamesto.org/">www.metelkovamesto.org</a>). V <strong>Labirintu umetnosti</strong> – parku v obliki labirinta v ljubljanskem predelu Fužin, ki je bil zasnovan v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, pa se lahko sprostite in preberete kakšno knjigo. Park je namreč posvečen literaturi in je namenjen predvsem branju (<span style="text-decoration: underline;">www.labirint-umetnosti.si</span>).</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Maribor.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1451" title="Maribor" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Maribor-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>MARIBOR</strong></p>
<p style="text-align: justify;">Maribor je letos <strong>Evropska prestolnica kulture</strong>, zato ne spreglejte številnih dogodkov in razstav, ki se bodo odvijale (program: <a href="http://www.maribor2012.eu/koledar-dogodkov">www.maribor2012.eu/koledar-dogodkov</a>). V okviru programa se jih bo nekaj dogajalo tudi v ostalih krajih po Sloveniji (Murska Sobota, Velenje, Ptuj, Novo mesto, Slovenj Gradec). Na ogled gledaliških, baletnih ali opernih predstav se lahko odpravite v <strong>SNG Maribor</strong> (Slovenska ulica 27, 02/250 61 00, <span style="text-decoration: underline;">www.sng-mb.si</span>). Slikarska dela in umetniške navdihe lahko občudujete v <strong>Umetnostni galeriji Maribor</strong> (Strossmayerjeva ulica 6, 02/229 58 60, <span style="text-decoration: underline;">www.ugm.si</span>), v <strong>Narodnem domu Maribor</strong> pa se lahko udeležite koncertnih in gledaliških predstav (Ulica kneza Koclja 9, 02/229 40 00, <a href="http://www.nd-mb.si/">www.nd-mb.si</a>). Ljubitelji lutk se odpravite v <strong>Lutkovno gledališče Maribor</strong> (Vojašniški trg 2, 02/228 1970, <span style="text-decoration: underline;"><a href="http://www.lg-mb.si/">www.lg-mb.si</a></span>).</p>
<p style="text-align: justify;">Mesto je bogato z muzeji, en izmed njih je <strong>Pokrajinski muzej Maribor</strong> (Grajska ulica 2, 02/228 35 51, <a href="http://www.pmuzej-mb.si/">www.pmuzej-mb.si</a>). Seznam vseh muzejev najdete na <span style="text-decoration: underline;">http://maribor-pohorje.si/muzeji.aspx</span>. Če imate radi fotografije, se odpravite v <strong>Fotogalerijo Stolp</strong> (Židovska 6, <a href="http://www.galerijastolp.si/">www.galerijastolp.si</a>). O tem, kam se odpraviti na kulturo, se lahko pozanimate tudi v <strong>Klubu mariborskih študentov</strong> (Pristaniška ul. 2,  02/228 29 34, <a href="http://www.klub-kms.si/">www.klub-kms.si</a>) in v <strong>Zavodu Pekarna – Magdalenske mreže</strong> (Ob železnici 8, 02/300 78 70, <span style="text-decoration: underline;">www.pekarna.org</span>).</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>CELJE</strong></p>
<p style="text-align: justify;">Na ogled gledaliških predstav se odpravite v <strong>Slovensko ljudsko gledališče Celje</strong> (Gledališki trg 5, 03/426 42 00, <span style="text-decoration: underline;">www.slg-ce.si</span>). V starem delu mesta se sprehodite do <strong>Pokrajinskega muzeja Celje</strong> (Muzejski trg 1, 03/428 09 50, <span style="text-decoration: underline;">www.pokmuz-ce.si</span>). Vse informacije o kulturnem dogajanju najdete na <strong>Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje</strong> (Krekov trg 3, 03/428 79 30, <span style="text-decoration: underline;">www.celeia.info</span>), <strong>v Mladinskem centru Celje</strong> (Mariborska cesta 2, 03/490 87 40, <span style="text-decoration: underline;">www.mc-celje.si</span>) in na spletni strani <span style="text-decoration: underline;">www.mladismo.si/dogodki</span>.</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Kranj.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1454" title="Kranj" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Kranj-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>KRANJ</strong></p>
<p style="text-align: justify;">V Kranju sta vam na voljo <strong>Prešernova hiša</strong> (Prešernova ulica 7, 04/201 39 83, <a href="http://www.gorenjski-muzej.videofon.si/?mid=4&amp;locid=10">http://www.gorenjski-muzej.videofon.si/?mid=4&amp;locid=10</a>) in <strong>Prešernovo gledališče Kranj</strong> (Glavni trg 6, 04/280 49 00, <span style="text-decoration: underline;">www.pgk.si</span>). O kulturnih dogodkih in vseh prihajajočih prireditvah pa se pozanimajte v <strong>Klubu študentov Kranj</strong> (Glavni trg 20, 04/236 06 30, <span style="text-decoration: underline;">www.ksk.si</span>).</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>NOVO MESTO</strong></p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Kulturni center Janeza Trdine</strong> gosti gledališke predstave, razstave in filme tuje ter domače filmske produkcije (Novi trg 5, 07/393 03 90, <span style="text-decoration: underline;">www.kcjt.si</span>). Na voljo so vam arheološke in etnološke razstave, ki so na ogled v <strong>Dolenjskem muzeju</strong> (Muzejska ul. 7, 07/373 11 30, <span style="text-decoration: underline;">www.dolmuzej.com</span>). Vse informacije o kulturnih dogodkih lahko najdete tudi v <strong>Klubu novomeških študentov</strong> (Prešernov trg 6, 07/337 43 74, <span style="text-decoration: underline;">www.drustvo-dns.si</span>).</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Nova-Gorica.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1466" title="Nova Gorica" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Nova-Gorica-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>NOVA GORICA</strong></p>
<p style="text-align: justify;">Obiščite <strong>Goriški muzej,</strong> v sklopu katerega so tudi <strong>Grad Kromberk</strong>, muzejski zbirki <strong>Vila Bartolomei</strong> in <strong>Soška fronta na Sveti gori</strong> (Grajska cesta 1, 05/335 98 11, <span style="text-decoration: underline;">www.goriskimuzej.si</span>). Kulturne trenutke preživite v <strong>Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica</strong> (Trg Edvarda Kardelja 5, 05/335 22 00, <span style="text-decoration: underline;">www.sng-ng.si</span>) ter v <strong>Kulturnem domu Nova Gorica</strong> (Bevkov trg 4, 05/335 40 10, <span style="text-decoration: underline;">www.kulturnidom-ng.si</span>). Umetniške stvaritve si lahko ogledate v <strong>Mestni galeriji Nova Gorica</strong> (Trg Edvarda Kardelja 5, 05/335 40 17, <span style="text-decoration: underline;">www.mgng.net</span>). Informacije o vseh kulturnih prireditvah ter zabavno obarvanih kulturnih dogodkih pa najdete tudi v <strong>Klubu goriških študentov</strong> (Trg Edvarda Kardelja 1,  05/333 38 70, <span style="text-decoration: underline;">www.kgs.si</span>).</p>
<p><strong> </strong></p>
<p><strong>PRIMORSKA</strong></p>
<p style="text-align: justify;">V <strong>KOPRU</strong> se na kulturo odpravite v <strong>Gledališče Koper</strong> (Verdijeva 3, 05/663 43 80, <span style="text-decoration: underline;">www.gledalisce-koper.si</span>), <strong>Pokrajinski muzej Koper</strong> (Kidričeva ulica 19, 05/663 35 70, <span style="text-decoration: underline;">www.pmk-kp.si</span>) in <strong>Pokrajinski arhiv</strong> (Kapodistriasov trg 1, 05/627 18 24, <span style="text-decoration: underline;">www.arhiv-koper.si</span>). Informacije o vseh prihajajočih dogodkih v občini Koper lahko izveste v <strong>Klubu študentov občine Koper</strong> (Cankarjeva 9a, 05/663 42 20, <a href="http://www.ksok.si/">www.ksok.si</a>). Glavno prizorišče kulture v <strong>PORTOROŽU</strong> se nahaja v <strong>Avditoriju Portorož</strong> (Senčna pot 10, 05/676 67 77, <a href="http://www.avditorij.si/">www.avditorij.si</a>). V <strong>IZOLI</strong> obiščite <strong>Mestno knjižnico Izola</strong> (Ulica Osvobodilne fronte 15, 05/663 12 84, <span style="text-decoration: underline;">www.izo.sik.si</span>), v poletnem času pa kino <strong>Otok</strong> na prostem (<a href="http://www.isolacinema.org/">www.isolacinema.org</a>). V <strong>PIRANU</strong> je zanimiv ogled prenovljenega <strong>Aquariuma Piran</strong> (Kidričevo nabrežje 4, 05/673 25 72, <span style="text-decoration: underline;">www.aquariumpiran.com</span>) ter <strong>Pomorskega muzeja Sergeja Mašera</strong> (Cankarjevo nabrežje 3, 05/671 00 40, <span style="text-decoration: underline;">www.pommuz-pi.si</span>). Stvaritve ročne umetnosti si oglejte v galeriji <strong>atelje Duka</strong> (Partizanska ulica 2, 05/673 05 01, <span style="text-decoration: underline;">www.duka.si</span>). Za informacije o dogodkih obiščite tudi <strong>Klub študentov občine Piran</strong> (Fazanska 1, 05/673 01 04, <span style="text-decoration: underline;">www.ksop.si</span>).</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/splosno/top-kulturne-ustanove/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Osnove ličenja</title>
		<link>http://www.bonzur.si/moda-lepota/osnove-licenja/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/moda-lepota/osnove-licenja/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:55 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Moda in lepota]]></category>
		<category><![CDATA[Albina Belič]]></category>
		<category><![CDATA[ličenje]]></category>
		<category><![CDATA[make-up]]></category>
		<category><![CDATA[osnove ličenja]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1587</guid>
		<description><![CDATA[Tehnike ličenja in poplava kozmetičnih izdelkov nam ponujajo različne možnosti. Katera so osnovna pravila, ki jih mora upoštevati vsaka ženska, ko se odloči, da bo svoj obraz okrasila z make upom?]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Z ličenjem si ženske že tisočletja poudarjamo svojo naravno lepoto obraza in izražamo svoj odnos tako do sebe kot do drugih. Z urejenim videzom si dvigamo samozavest in privlačimo poglede nasprotnega spola. Tehnike ličenja in poplava kozmetičnih izdelkov nam ponujajo različne možnosti. Katera so osnovna pravila, ki jih mora upoštevati vsaka ženska, ko se odloči, da bo svoj obraz okrasila z make upom?</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>POSKRBITE ZA ZDRAVO IN NEGOVANO KOŽO</strong><br />
Osnova vsakega dobrega make upa je zdrava in negovana koža. Da to dosežete, je potrebno vsakodnevno jutranje in večerno čiščenje obraza, ki ga izvajamo v treh korakih:<br />
• čiščenje s čistilnim gelom ali mlekom (temeljito spiranje s tekočo toplo vodo),<br />
• tonificiranje – uporaba tonika je ključnega pomena za vlaženje kože, zapiranje por po čiščenju in pospeševanje zdrave obnove kože,<br />
• nanos negovalne kreme glede na del dneva (dnevna, nočna ali 24-urna krema).<br />
Občasno svojemu obrazu privoščite dodatno nego:<br />
• piling (odstranjuje odmrle celice in pripravi našo kožo na preostalo nego),<br />
• vlaženje – koža ne glede na osnovni tip nujno potrebuje dovolj vlage, ki jo lahko vnesemo s pomočjo vlažilne maske, serumov za vlaženje ali dobrih vlažilnih krem.</p>
<p style="text-align: justify;">Vizažistka in modna stilistka <strong>Albina Belič</strong> svetuje: »Ne pričakujte čudežev čez noč. Koža potrebuje najmanj 28 dni, da se njen proces obnavljanja izvede. Tako je tudi nujno potrebno vsaj toliko časa izvajati postopke, ki našo kožo vodijo do pravilnega naravnega delovanja. Po uporabi pilingov in čistilnih mask se koža naravno odziva s pospešenim izločanjem nečistoč, ki se nahajajo v porah. Zato ne obupajte nad dodatno nego takoj, ko se pokaže na obrazu še en dodaten mozoljček.«</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>PRI LIČENJU UPOŠTEVAJTE PRAVILO »manj je več«</strong></p>
<p><strong>NANOS PODLAGE</strong><br />
Potrebujemo tekoči puder ali mineralni v prahu, korektor in zaključni puder v kamnu ali prahu,<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/nanos-podlage.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1588" title="nanos podlage" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/nanos-podlage-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a> da bo podlaga obstojna in hkrati osnova za dober make up. Vsa omenjena ličila nanesite v tankih plasteh in jih skrbno zabrišite na predelu lasišča, ušes in brade. Pudrov nikoli ne nanašajte na vrat. Ustreznost barve preverite na čeljustni kosti, saj se mora ujemati z vašim naravnim odtenkom kože na vratu. Za prekrivanje rdečice ali mozoljev uporabite zelen korektor, ki nevtralizira rdečo barvo.<br />
Da zagotovite nežno naravno podlago, nanesite najprej tekoči puder po celem obrazu, šele nato se posvetite korekciji okrog oči in v pregibih ob nosu in bradi, saj se vam v tem primeru ne more zgoditi, da nanesete preveč korektorja. Puder in korektor nanašajte s prsti, saj telesna temperatura daje materialom idealno gostoto za lažje razmazovanje.<br />
Na koncu podlago zaključite s pudrom v kamnu (brezbarvnim ali pa v enakem odtenku, kot ste uporabili tekoči puder).</p>
<p><strong>ODLOČITE SE, KAJ NA OBRAZU ŽELITE POUDARITI IN KAJ SKRITI</strong></p>
<p><strong>LIČENJE OČI IN USTNIC</strong><br />
Pri ličenju moramo upoštevati, da poudarimo na obrazu le eno stvar (ali oči ali ustnice) ostalo<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/črtalo1.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1590" title="črtalo1" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/črtalo1-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a> mora biti nevpadljivo in diskretno. Le tako boste dosegle eleganten prefinjen videz. Tehniko ličenja oči izberite glede na možnosti, ki jih ponuja vaš obraz. Ne ozirajte se zgolj na modne trende, saj vsaka oblika ličenja ne pristaja vsaki obliki oči. Verjetno ste že same ugotovile, da z različnimi načini ličenja popolnoma spremenite ravnovesje na svojem obrazu. V najpogostejših primerih ne boste zgrešile s tehniko ličenja, ki se imenuje banana. Vse ostale tehnike preverite, preden se ličite za svečan dogodek – takrat se odločite za preverjeno tehniko ali pa za strokovnjaka, ki vam bo z veseljem priskočil na pomoč.</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/barvica-za-ustnice.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1589" title="barvica za ustnice" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/barvica-za-ustnice-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>Če je bila vaša izbira naklonjena ustnicam, potrebujete črtalo in šminko ali glos v močnih odtenkih. Oblikujte svoje ustnice tako, da jih uskladite po širini, višini in dolžini. Občrtajte naravni rob ustnice tako, da na mestih, kjer želite ustnice povečati, potegnete po zunanjem delu naravnega roba, kjer pa želite ustnice pomanjšati, vlečete črtalo po notranjem naravnem robu. Črto nežno zabrišite v notranjost ustnice, nato pa ustnico premažite s šminko ali glosom. Če boste uporabili oboje, naj bo količina glosa majhna, da se vam ne razlije čez rob ustnice. Z bleščečimi odtenki dosežete optično prevaro povečanja ustnic, mat odtenki pa ponujajo ravno obratni učinek.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>TUDI OBRVI IN LICA SO OBVEZEN DEL MAKE UPA</strong><br />
Ne pozabite, da so obrvi izrednega pomena pri izdelavi make upa. Morajo biti pravilno oblikovane in primerno osenčene glede na intenzivnost ličil na očeh. Če oblikovanja niste vešči, poiščite raje pomoč pri strokovnjaku, ki dobro pozna pravila oblikovanja obrvi. To storite kak dan pred pomembnim dogodkom, saj lahko depilacija dlačic izzove rdečico na koži.<br />
Ne pozabite na osenčenje lic, saj tako dosežete, da je vaš obraz zanimiv in razgiban. Barvo senčila uskladite z barvo šminke ali glosa, ki ste jo uporabili na ustnicah. Zemeljske barve na ličnicah pričarajo zagorel videz, kar je v teh zimskih dneh še posebej lep dodatek. Vsekakor ne pretiravajte z rdečilom in poskrbite tudi, da so robovi dobro zabrisani in tako boste dosegli naraven in zdrav videz.</p>
<p style="text-align: justify;">Albina Belič še poudarja: VRNIMO SE NA ZAČETEK &#8211; uživajte v raziskovanju svojega obraza in kozmetičnih izdelkov, a nikoli ne pozabite, da je zdrava koža tista, ki nam daje največje zadovoljstvo in nam prinaša osebno srečo. Ličila do neke mere skrijejo nepravilnosti kože in našega obraza, a pretirano skrivanje naredi nasprotni učinek. Nikoli ne pozabite, da pred spanjem očistimo z obraza vsa ličila in poskrbimo, da naša koža dobi vse potrebno za prehranjevanje zdravih celic in energijo za svojo zdravo obnovo.«</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/moda-lepota/osnove-licenja/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Hieroglifi na etiketah oblačil</title>
		<link>http://www.bonzur.si/moda-lepota/hieroglifi-na-etiketah-oblacil/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/moda-lepota/hieroglifi-na-etiketah-oblacil/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:55 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Moda in lepota]]></category>
		<category><![CDATA[etiketa na oblačilih]]></category>
		<category><![CDATA[znaki na etiketah]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1630</guid>
		<description><![CDATA[Ker tedenskega pranja perila ne boste mogli večno prelagati na starše, je pomembno, da se na to težko opravilo pripravite tudi sami. Prvi korak je naučiti se, kaj pomenijo znaki na všitih etiketah. ]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Ker tedenskega pranja perila ne boste mogli večno prelagati na starše, je pomembno, da se na to težko opravilo pripravite tudi sami. Prvi korak je naučiti se, kaj pomenijo znaki na všitih etiketah. Četudi se lahko zdijo zelo nerazumljivi in nepotrebni, jih je pametno upoštevati, saj si boste le tako zagotovili trajnejše življenje najljubšega oblačila.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Pranje</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/normalno-pranje1.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1632" title="normalno pranje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/normalno-pranje1.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Normalno pranje</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-pranje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1635" title="30 pranje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-pranje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Kad s številko določa najvišjo temperaturo, pri kateri je dovoljeno pranje.</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-s-črtico.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1636" title="30 s črtico" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-s-črtico.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Najvišja temperatura pranja in poseben program za občutljivo perilo</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-z-dvema-črticama.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1637" title="30 z dvema črticama" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/30-z-dvema-črticama.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Najvišja temperatura pranja in poseben program za zelo občutljivo perilo</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/roka.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1638" title="roka" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/roka.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ročno pranje</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/pranje-ni-dovoljeno.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1639" title="pranje ni dovoljeno" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/pranje-ni-dovoljeno.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Pranje ni dovoljeno.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Beljenje</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/beljenje-je-dovoljeno.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1640" title="beljenje je dovoljeno" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/beljenje-je-dovoljeno.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Beljenje je dovoljeno</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-neklortino-beljenje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1641" title="dovoljeno neklortino beljenje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-neklortino-beljenje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno je oksidativno, nekloritno beljenje</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-s-klorom.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1642" title="dovoljeno s klorom" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-s-klorom.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno beljenje s klorom</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-dovoljeno-beljenje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1643" title="ni dovoljeno beljenje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-dovoljeno-beljenje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ni dovoljeno beljenje.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Likanje</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-likanje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1644" title="dovoljeno likanje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/dovoljeno-likanje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno likanje</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/110.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1645" title="110" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/110.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno likanje do 110 °C</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/150.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1646" title="150" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/150.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno likanje do 150 °C</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/200.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1664" title="200" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/200.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Dovoljeno likanje do 200 °C<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-dovoljeno-likanje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1647" title="ni dovoljeno likanje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-dovoljeno-likanje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ni dovoljeno likanje.<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Kemično čiščenje</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/krog.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1648" title="krog" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/krog.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Krog je znak za kemično čiščenje, črke znotraj kroga pomenijo vrsto kemikalije, s katero lahko čistijo.</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-krog.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1649" title="ni krog" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ni-krog.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ni dovoljeno kemično čiščenje.<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Sušenje</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/naravno-sušenje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1650" title="naravno sušenje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/naravno-sušenje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Naravno sušenje</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ožeti.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1651" title="ožeti" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ožeti.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ožeti, obesiti na vrv in sušiti</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ožeti-in-posušiti.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1652" title="ožeti in posušiti" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ožeti-in-posušiti.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Ožeti, položiti na ravno površino in posušiti</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/nežno-ožeti.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1653" title="nežno ožeti" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/nežno-ožeti.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Nežno ožeti in obesiti</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušiti-v-senci.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1654" title="sušiti v senci" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušiti-v-senci.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Sušiti v senci</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušenje-v-bobnu.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1655" title="sušenje v bobnu" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušenje-v-bobnu.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Sušenje v bobnastem sušilniku</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušenje-s-piko.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1656" title="sušenje s piko" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/sušenje-s-piko.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Blago sušenje v bobnastem sušilniku</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/normalno-sušenje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1657" title="normalno sušenje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/normalno-sušenje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Normalno sušenje s centrifugo</p>
<p>&nbsp;<br />
&nbsp;<br />
&nbsp;</p>
<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/prepovedano-sušenje.bmp"><img class="alignleft size-full wp-image-1658" title="prepovedano sušenje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/prepovedano-sušenje.bmp" alt="" width="73" height="70" /></a>Prepovedano sušenje v bobnastem sušilniku</p>
<p>&nbsp;<br />
Vir: http://www.zps.si/pralni-stroj/vsi/oznake-za-nego-tekstila.html?Itemid=389.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/moda-lepota/hieroglifi-na-etiketah-oblacil/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Eko, bio ali kaj vmes?</title>
		<link>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/eko-bio-ali-kaj-vmes/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/eko-bio-ali-kaj-vmes/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:49 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Študentska prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[bio]]></category>
		<category><![CDATA[eko hrana]]></category>
		<category><![CDATA[ekološke označbe]]></category>
		<category><![CDATA[ekološke tržnice]]></category>
		<category><![CDATA[ekološki proizvodi]]></category>
		<category><![CDATA[Marjana Peterman]]></category>
		<category><![CDATA[Zveza potrošnikov Slovenije]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1380</guid>
		<description><![CDATA[Na slovenskem trgu se lahko danes kupi veliko različnih proizvodov z oznakami, kot so ekološko in biološko, toda kaj pravzaprav te oznake pomenijo?]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Se radi zdravo prehranjujete in kupujete ekološko pridelano hrano? Na slovenskem trgu se lahko danes kupi veliko različnih proizvodov z oznakami, kot so ekološko in biološko, toda kaj pravzaprav te oznake pomenijo?</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>KAJ SO EKOLOŠKI PROIZVODI?</strong><br />
»Ekološki proizvodi so tisti proizvodi, za katere je bil izdan certifikat, da so bili pridelani v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje. V Sloveniji se ekološki proizvodi označujejo z označbo ekološki, dovoljeni pa so tudi izrazi, kot so biološki, eko ali bio,« so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ta certifikat izda ena od treh za to pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave, nadzor nad eko živili v prometu pa izvaja še Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.</p>
<p style="text-align: justify;">»V skladu s predpisi mora biti tudi trgovina, ki prodaja ekološka živila, vključena v kontrolo ekološke pridelave in predelave, certifikat pa mora biti vidno izpostavljen na prodajnem mestu, tudi na tržnici,« je povedala <strong>Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije</strong>.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>OZNAČBE EKOLOŠKIH ŽIVIL</strong><br />
Obvezne označbe za ekološko živilo, ki veljajo v Sloveniji in EU:<br />
- šifra kontrolnega organa,<br />
- logotip EU in<br />
- poreklo oz. kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora.</p>
<p style="text-align: justify;">Živilo pa je lahko še dodatno označeno z zasebnimi ali nacionalnimi znaki. Te označbe povedo, da gre za živilo ekološke pridelave oz. predelave, ki je bilo predelano brez gensko spremenjenih organizmov, vsebuje najmanj 95 % sestavin ekološkega kmetijskega izvora, ni bilo podvrženo ionizirajočemu sevanju, bilo je pridelano brez uporabe sintetičnih snovi, lahkotopnih ali mineralnih gnojil. Marjana Peterman dodaja, da lahko vsako ekološko živilo vsebuje tudi katerega od 45 aditivov, ki so navedeni v pravilniku.</p>
<p style="text-align: justify;">Pri nas lahko najdemo naslednje oznake:<br />
<strong>Slovenski logotip ekološke pridelave z napisom Ekološki RS MKGP</strong> <a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/znak_rep.thumb_.jpg"><img class="alignright size-full wp-image-1390" title="znak_rep.thumb" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/znak_rep.thumb_.jpg" alt="" width="119" height="69" /></a><br />
je nacionalni zaščitni znak za ekološko hrano. Pred 1. julijem 2010 je bil obvezen na vseh ekoloških izdelkih, danes pa je njegova uporaba prostovoljna, saj je po zakonodaji EU obvezen le logotip ekološke<br />
pridelave v EU.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/prenos.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1385" title="prenos" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/prenos-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>Logotip ekološke pridelave v EU</strong>, poleg katerega morajo na vsakem ekoizdelku biti še šifra kontrolnega organa in poreklo oz. kraj, kjer so bile pridelane njegove surovine. Znak EU je imenovan tudi evro list, simbolizira pa zvezdice iz zastave EU in naravo.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Bivši logotip EU Ekološko kmetijstvo</strong>, ki ga ponekod še vedno <a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/logo_organic_farming_sl.jpg"><img class="alignright size-full wp-image-1392" title="logo_organic_farming_sl" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/logo_organic_farming_sl.jpg" alt="" width="103" height="103" /></a><br />
zasledite na ekoizdelkih v trgovinah. S 1. julijem 2010 ga je zamenjal<br />
zgornji logotip EU.</p>
<p style="text-align: justify;">
<p style="text-align: justify;"><strong>EKOTRŽNICE</strong><br />
Zaradi priljubljenosti ekohrane so po Sloveniji postale vse bolj pogoste ekotržnice:<br />
<span style="text-decoration: underline;">- Ljubljana</span><br />
Pogačarjev trg<br />
Torek, četrtek, petek in sobota od 8. do 14. ure<br />
<span style="text-decoration: underline;">- Celje</span><br />
Celjska mestna tržnica<br />
Sreda od 15. do 18. ure in sobota od 8. do 13. ure<br />
<span style="text-decoration: underline;">- Maribor</span><br />
Mariborska kmečka ekološka tržnica<br />
Petek od 9. do 14. ure in sobota od 8. do 13. ure<br />
<span style="text-decoration: underline;">- Kranj</span><br />
Glavni trg<br />
Četrtek od 17. do 19. ure<br />
<span style="text-decoration: underline;">- Novo mesto</span><br />
Petek in sobota od 8. do 13. ure</p>
<p style="text-align: justify;">Vsako soboto je ekološka tržnica tudi v <span style="text-decoration: underline;">Kopru</span>, najdete pa jih tudi drugod po Sloveniji.</p>
<p style="text-align: justify;">Veliko ekokmetov pa kar na spletu ponuja, da si naročite ekozabojček sveže lokalne ekohrane. V zabojček vam po želji naložijo izbrano sadje in zelenjavo ter dostavijo na dom.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/eko-bio-ali-kaj-vmes/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>5 najbolj branih študentskih knjig v preteklem letu</title>
		<link>http://www.bonzur.si/splosno/5-najbolj-branih-studentskih-knjig-v-preteklem-letu/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/splosno/5-najbolj-branih-studentskih-knjig-v-preteklem-letu/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:49 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Splošno]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1702</guid>
		<description><![CDATA[Sestavni del študija je poleg branja in prelistavanja strokovne študijske literature tudi branje za zabavo. Z Igorjem Brlekom iz Študentske založbe smo sestavili seznam najbolj branih knjig preteklega leta ter seznam priporočljivega čtiva za poletno branje*.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Sestavni del študija je poleg branja in prelistavanja strokovne študijske literature tudi branje za zabavo. Z <strong>Igorjem Brlekom iz Študentske založbe</strong> smo sestavili seznam najbolj branih knjig preteklega leta ter seznam priporočljivega čtiva za poletno branje*.</p>
<p><strong>1. Dušan Merc – Pedagoški triptih (življenjski roman)</strong><br />
Pedagoški triptih je izpoved ravnatelja osnovne šole, njegovo razkrinkavanje mask zlagane pedagogike, pretiranega moraliziranja pedagoških strokovnjakov ter kritika staršev razvajene otročadi, ki mrzlično zagovarjajo njih pravice.</p>
<p><strong>2. Andrej E. Skubic – Koliko si moja (eksistencialni roman)</strong><br />
Roman Koliko si moja je zgodba o posamezniku, ki se je primoran soočiti z izgubami oseb in reči, za katere je bil prepričan, da jih poseduje. Je tudi roman o vpetosti posameznika v zgodovinsko zahtevne okoliščine, njegova čast in dobro ime pa sta nato podvrženi sodišču.</p>
<p><strong>3. Ingo Schulze – Adam in Evelyn (ljubezenski roman)</strong><br />
Piše se leto 1989, poletje, Vzhodna Nemčija, berlinski zid, Blatno jezero kot priljubljeno počitniško zatočišče; vse to so simboli realnega zgodovinskega časa, ki ga v romanu ovekoveči ljubezenska zgodba med magičnim krojačem ženskosti – damskim krojačem Adamom ter precej mlajšo Evelyn. Biblična motivika stvarnika, roman o iskanju obljubljenega raja in drevesa spoznanja.</p>
<p><strong>4. David Benjamin – Sedem (akcijski roman)</strong><br />
Roman Sedem je napeta pripoved o doktorju arheologije, Petru Martinu, ki se po ženini smrti odloči za zdravljenje depresije z regresijo (vračanje v pretekla življenja s hipnozo). Roman, prežet z akcijo in napetimi zapleti izpod peresa slovenskega avtorja, podpisanega s psevdonimom David Benjamin.</p>
<p><strong>5. Alejandra Laurencich – Pusti me pri miru (življenjski roman)</strong><br />
Pusti me pri miru avtorice argentinsko-slovenskega rodu je roman o osamljenosti v Patagoniji, kjer na dobrem milijonu kvadratnih kilometrov ozemlja živita dva milijona prebivalcev oz. 2 prebivalca na kvadratni kilometer. Druga skrajnost osamljenosti, ki jo avtorica slikovito oriše – Buenos Aires, 13 milijonov ljudi oz. 15 tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer, živečih drug mimo drugega.</p>
<p>*Podlaga izbora naslovov je opravljena analiza najpogosteje izposojenih knjig Študentske založbe v letu 2011.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/splosno/5-najbolj-branih-studentskih-knjig-v-preteklem-letu/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Modni trendi za pomlad/poletje 2012</title>
		<link>http://www.bonzur.si/moda-lepota/modni-trendi-za-pomladpoletje-2012/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/moda-lepota/modni-trendi-za-pomladpoletje-2012/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:47 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Moda in lepota]]></category>
		<category><![CDATA[Brigita Štempelj]]></category>
		<category><![CDATA[Hiša lepote ART-PE]]></category>
		<category><![CDATA[Jerneja Agič]]></category>
		<category><![CDATA[Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy]]></category>
		<category><![CDATA[MODNI TRENDI]]></category>
		<category><![CDATA[modnir trendi pomlad/poletje 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Tina Modlic]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1532</guid>
		<description><![CDATA[Moda bo letošnjo pomlad in poletje pripomogla k temu, da bo to leto osebnega izražanja. Kakšni pa so trendi?]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Moda bo letošnjo pomlad in poletje pripomogla k temu, da bo to leto osebnega izražanja. Kakšni pa so trendi?</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>SVETLEJŠE BARVE BODO PRIDOBILE NA INTENZIVNOSTI</strong><br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/barve.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1542" title="barve" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/barve-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>- Prihajajočo pomlad in poletje bodo zaznamovale barve. Božansko in nebeško močne, kot tudi nedolžne in nežne <strong>pastelne barve</strong>.<br />
- <strong>Črno-beli svet.</strong> Tisti, ki ne marate sivine, lahko svoj črno-beli svet prenesete tudi v svojo garderobno omaro – črno-bele kombinacije so letošnja modna zapoved, s katero ne morete zgrešiti.<br />
- <strong>Rumena</strong> bo na voljo v svetlih limoninih ali živih sončnih odtenkih. Pozitivno energijo nam bodo vlivale še ostale žive barve, kot so <strong>oranžna, vijolična, rožnato rdeča</strong>. Mornarsko modra se bo ujemala z vsemi ostalimi barvami. Še posebno modna bo <strong>zeleno modra barva</strong>. V poletnih mesecih nas bo osvežila pikantno rumeno zelena, pridih romantike pa nam bo vlivala rožnato lila. Z <strong>nevtralno bež</strong> barvo bomo lahko ustvarili spokojnost in eleganten videz. »Novost pri trendi barvah letošnje pomladi in poletja so tudi njihove kombinacije. Lahko se bomo odeli v najrazličnejše barvne kombinacije, od rumenih bluz s travnato zelenimi hlačami, do rdečih kril z nebesno modro majico,« svetuje <strong>Jerneja Agić, svetovalka za celostni videz pri Obleci se.</strong></p>
<p style="text-align: justify;">- »Drznejšim modnim gurmankam bo to sezono na kožo pisana <strong>moda 70-ih let,</strong> s poudarkom na pajacih v živih barvah in potiskih ter disko oblekice iz bleščečih materialov ali z večbarvnimi geometrijskimi potiski, medtem ko boste tiste malo manj drzne lahko posegale po najrazličnejših čipkah v beli in pastelni barvi, ki so nadvse efektivne tudi v kombinaciji z najljubšimi kavbojkami,« svetuje <strong>Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy.</strong><br />
- Vračajo se tudi kroji iz 60-ih let. Med njimi bo vsekakor najbolj številčno zastopan <strong>ovratnik</strong> <strong>peter pan.</strong> Vendar Jerneja Agić (Obleci se) opozarja: »Tik ob vratu bo takšen ovratnik pristajal le tistim, ki imate nekoliko daljši vrat in povprečno do ozko širino ramen. Vse ostale pa izbirajte med ovratniki peter pan, ki imajo globlji vratni izrez.«<br />
- <strong>Cvetlični in rastlinski potiski ostajajo.</strong> Izbirale boste lahko tudi med geometrijskimi in kompleksnimi potiski. Izberite tisto, kar vas najbolje predstavlja.<br />
- Vračajo se dolge in široke hlače iz lahkotnih materialov, enobarvne ali v najrazličnejših vzorcih. Pas na oblačilih se iz zelo plitkega pomika višje in pri nekaterih krilih in hlačah sega tudi do linije pod prsi.<br />
- Posebno vlogo igra jakna, ki spominja na moški tuxedo (smoking), le da bo oblikovana in telirana, saj le taka lepo poudari žensko silhueto.<br />
- Kroji letošnjih oblek bodo izrazito dolgi z novo posebnostjo: zelo velikimi razporki. Takšne obleke boste lahko nosile k nizki obutvi ali čevljem z visokimi petami. Posebnost pri celotnem &#8216;stylingu&#8217; bo letos tudi modni dodatek – pas. Le ta bo usnjen in se bo lahko večkrat ovil okoli pasu ali višje.<br />
»<strong>Vsekakor bodo zelo &#8216;in&#8217; tudi mogočni modni dodatki</strong>– masivne torbice, pasovi, nakit in čevlji so tisti kosi garderobe, za katere lahko porabite malo več denarja in tako oplemenitite</p>
<div class="mceTemp" style="text-align: justify;">
<dl id="attachment_1536" class="wp-caption alignright" style="width: 210px;">
<dt class="wp-caption-dt"><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Nakit-foto-www.jpz_.si_.jpg"><img class="size-medium wp-image-1536 " title="Nakit foto www.jpz.si" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/Nakit-foto-www.jpz_.si_-300x300.jpg" alt="" width="200" height="200" /></a></dt>
<dd class="wp-caption-dd">foto: www.jpz.si</dd>
</dl>
</div>
<p style="text-align: justify;">preprosta oblačila, v katerih boste s pravimi modnimi dodatki videti nadvse &#8216;šik&#8217;,« svetuje Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy. Zanimivi modni dodatki so dobrodošli tudi pri predstavnikih močnejšega spola – dobro krojene kavbojke, preprosta majica z globljim v-izrezom ter klasični moški trenčkot. Pleteno jopo ali oprijeto usnjeno jakno kombinirajte z najrazličnejšimi pokrivali, dolgimi verižicami v srebrni barvi, masivnimi usnjenimi zapestnicami in dobrimi čevlji ter ogromno moško torbo.</p>
<p style="text-align: justify;">Jerneja Agić, strokovnjakinja za celostni videz, podaja nekaj praktičnih nasvetov: »Preden si boste izbirali primeren videz s trendi oblačili in barvami, spoznajte svoje telo in kroje, ki vam najbolj pristajajo. Pomembni so predvsem posamezne podrobnosti pri celotni obliki oblačil, kot je oblika ovratnika, stil rokavov, dolžina oblačil, vrsta zapenjanja, lega žepov … Še posebej bodite pozorni pri izbiri barv, ki so letošnjo pomlad prisotne v vseh odtenkih in intenzivnostih. Napačna izbira barve lahko spremeni vaš obraz, videz in vpliva na slabše počutje. Bolj kot si boste vizualno všeč, samozavestnejši boste.«</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>TUDI MOŠKIM LETOS BARVE NE UIDEJO</strong><br />
Vse temno v kombinaciji z nevtralnim je “out”. Že spomladi si priskrbite rumene hlače ali paradižnikovo rdečo prehodno jakno in se počasi navajajte na barve v svoji garderobi. Zelo lepi barvni ter modni kombinaciji bosta tudi bela in nebesno modra.<br />
<strong>Moški bodo še posebno &#8216;in&#8217;, če se bodo oblekli v črtasta oblačila in karo vzorce.</strong> Teh ne bo manjkalo na srajcah, hlačah, klobukih. V najtoplejših dneh pa posezite tudi po oblačilih s havajskimi vzorci. Tudi pri moških bodo priljubljene široke kratke in dolge hlače, h katerim se lahko kombinirajo srajce, majice in jakne. Letošnjo pomlad in poletje so &#8216;in&#8217; široke hlače, ki se nosijo skupaj z naramnicami. Novost pri moških trendih so transparentni materiali iz tkanin/pletenin. Pri svečanih priložnostih si brez oklevanja nadenite enobarven ali barvast metuljček.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>OBUTEV BO BARVITA, VISOKA, POLNA DODATKOV, PROSOJNA IN SVETLEČA</strong><br />
- Poudarek bo na konici oz. sprednjem delu čevljev. Čevlji bodo okrašeni z metalnimi, kovinskimi dodatki, zakovicami. Pri sandalih in salonarjih bo še vedno moden okrogel sprednji del. Zakovice in zaponke ostajajo, rože bodo krasile tudi obutev.<br />
- <strong>Modni bodo sandali s pleteno platformo</strong> in s pletenimi tako tankimi, kot širokimi pasovi.<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/čevlji1.bmp"><img class="alignright size-full wp-image-1538" title="čevlji" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/čevlji1.bmp" alt="" /></a><br />
- Najrazličnejši stili čevljev bodo imeli visoke platforme v vseh barvah, kombinacijah.<br />
- Modno bo prosojno. To se bo dosegalo s prosojnimi kombinacijami različnih materialov, kot tudi s prozorno ali obarvano plastiko, ki se bo kombinirala tudi s flourescentnimi dodatki, pasovi in živimi barvami. Obutev bo krasila tudi čipka, ki bo prav tako ustvarjala prosojen videz.<br />
- Tako kot pri oblačilih, bodo tudi čevlji opazni in svetleči. Nase bodo opozarjali v bleščečih materialih ter v najbolj modnih srebrni in zlati.<br />
- Pastelne barve se selijo tudi na obutev: rožnata, modro zelena, svetlo rumena, svetlo zelena. Tisti, ki s čevlji radi dodate piko na i celotnemu stilu, boste to še vedno lahko storili tudi z živimi barvami (rdeča, električno modra, turkizna).<br />
- Modne bodo tudi balerinke, nizki sandali, ne le visoke pete in debeli podplati.</p>
<p style="text-align: justify;">Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy podaja nasvet: »Modna smernica, ki naj vas spremlja vse življenje (tiste, ki se nad modo navdušujete), je stil, ki hodi v koraku z modo, a se ji ne prilagaja za vsako ceno.«</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>NOVI STILI PRIČESK 2012 SO SPROŠČENI IN SEKSI</strong><br />
»Trendi pričeske napovedujejo nekoliko bolj kratke ženske frizure. Za moške pa naj bi se trend poleg krajših preoblikoval v srednje dolge frizure. Moška pričeska je pri krajših laseh razpršena, srednje dolga v primerjavi s kratko pa potrebuje že nekaj več nege in truda pri oblikovanju,« so nam zaupali v <strong>Hiši lepote ART-PE</strong>.<br />
<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/frizura.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1539" title="frizura" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/frizura-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>- Spete pričeske naj bi bile letos glamurozne, zato jih izberite tudi za svečane priložnosti. Preprosta figa, rahlo nakodrani lasje, speti na zatilju, do malo bolj ekstravagantnih pričesk, kot je pričeska z dvignjenim delom pričeske na temenu.<br />
- <strong>Preproste pričeske</strong>, ki ne vzamejo veliko časa. Krajše moderne pričeske so kot nalašč za preprosto in hitro urejanje doma. Daljše pričeske zahtevajo malo več časa in so zahtevnejše za oblikovanje, videz pa je prav tako odličen.<br />
- Asimetrične pričeske so letos velik trend. Neenakomernost daje značaj in individualnost. Prav to pa zagotavlja edinstveno pričesko, ki ne bo enaka nobeni drugi. Na dolgih laseh se lahko poigramo še z rahlimi kodri.<br />
- <strong>Novi stili 2012 so sproščeni in seksi.</strong> Pričeske so glamurozne, vznemirljive, vendar hkrati primerne za vse stile vsakdanjega življenja.<br />
- Kaj pa barva las? Naravni toni, rjava barva ostaja najbolj priljubljena in razširjena, saj ima izrazit sijaj in veliko različnih barvnih nians. Takoj za rjavo pa je svetla barva, vse od karamelne, zlate, do peščenih odtenkov.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>FOKUS PRI LIČENJU NA LICIH IN OČEH</strong><br />
- Črtala za oči in rdeča šminka. Debelejše bo bolje! Popolno zaokrožene mačje oči v kotičkih le zavihajte navzgor. Za »retro« videz na plan potegnemo tudi rdečo šminko.<br />
- <strong>Žive barve senčil.</strong> Ljubiteljice živih barv lahko svoje oči brezskrbno namažete tudi z močnejšimi barvami, v tem primeru pustimo usta naravno obarvana, z dodatkom bleščila.<br />
- »IN« so nežne pastelne barve (zelena, rumena, sivka, srebrna, nežno modra, ki jih lahko nanesemo tudi na nohte) in metalne barve (za tiste, ki se ne morejo upreti videzu močno zadimljenih oči).<br />
- Vizažistka <strong>Tina Modlic</strong> pravi, da so obrvi letos lahko gostejše, a vseeno lepo urejene in rahlo poudarjene.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>POUDAREK JE LAHKO LE NA USTNICAH</strong><br />
»Večna rdeča barva rdečila za ustnice je ponovno odkrita. Nanesite rdečilo v rdečem odtenku, zasenčite oči, preostali del obraza pa naj ostane skoraj nenaličen. Medtem ko nekateri prisegajo na naravno, nepoudarjeno, drugi prisegajo na velike, zadimljene oči z dodatkom zlate<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/šminka.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1540" title="šminka" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/šminka-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a> barve, ter močno poudarjene trepalnice. Sledite pa pravilu »manj je več« in pri tako močnem ličenju oči pustite ustnice nenaličene,« svetuje vizažistka <strong>Brigita Štempelj iz podjetja Polepšaj.si</strong>, ki podaja tudi druge možnosti:<br />
- <strong>Naravni videz.</strong> Nežno zadimljene oči, zelo malo maskare, nežno poudarjene obrvi, ki so rahlo razmršene; lica nežno rožnata, na ustnicah rožnat glos.<br />
- Osvetljen obraz z le kančkom barve, s poudarkom na očeh v odtenkih pastelnih barv in močno definiranih obrveh, lica obarvana z bronzerjem le toliko, kot da jih je obarvalo sonce.</p>
<p style="text-align: justify;">Viri: www.obleci.se, www.jpz.si, www.art-pe.si, www.makeup-modlic.si, www.polepsaj.si.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/moda-lepota/modni-trendi-za-pomladpoletje-2012/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako ozdraviti zlomljeno srce?</title>
		<link>http://www.bonzur.si/brez-kategorije/kako-ozdraviti-zlomljeno-srce/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/brez-kategorije/kako-ozdraviti-zlomljeno-srce/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:46 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Brez kategorije]]></category>
		<category><![CDATA[Spolnost & Partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[bivša]]></category>
		<category><![CDATA[bivši]]></category>
		<category><![CDATA[kako preboleti zvezo]]></category>
		<category><![CDATA[polomljena zveza]]></category>
		<category><![CDATA[zlomljeno srce]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1447</guid>
		<description><![CDATA[Ko se srce enkrat zlomi, je težko krpati boleče rane. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako pozdraviti zlomljeno srce in kako iz polomljene zveze oditi z dvignjeno glavo.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Ko se srce enkrat zlomi, je težko krpati boleče rane. Nekateri v teh grenkih trenutkih gradijo zidove, da bi bolečina minila hitreje, vendar to ni prava pot. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako pozdraviti zlomljeno srce in <strong>kako iz polomljene zveze oditi z dvignjeno glavo.</strong> Preizkušeni recepti, ki bodo gotovo pomagali pri zdravljenju in pri dviganju samozavesti.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Rešite se vsega, kar vas spominja na bivšo/bivšega</strong><br />
Poslovite se od slik, daril in drugih spominov, ki vas spominjajo na pravkar razpadlo zvezo. Dlje kot bodo te stvari pred vami, dlje bo trajala sveža bolečina in pot naprej bo še težka. Tako lahko npr. organizirate druženje s prijatelji, zakurite ogenj, da boste zažgali stvari od bivše/-ga, pojete pesmi (pa ne preveč ljubezenskih) in seveda zažgete vse te stvari, ki vas spominjajo na bivšo/-ega in se na simbolni ravni poslovite od stare ljubezni.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Razvajajte se in bodite drzni</strong></p>
<p><a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ženska-v-bazenu.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1584" title="ženska v bazenu" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/ženska-v-bazenu-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>Ne skrivajte se pred svetom, naj vrata vaše sobe ostanejo odprta. Najprej se dobro naspite – vzemite si čas in si privoščite toliko spanca, kolikor je treba. Ko bo telo spočito, pridejo na vrsto kulinarični užitki, kajti tehtnica v teh dneh ne dela, zato so kilogrami irelevantni. Tudi kakšen bazen ali savna nista prepovedana, da bo le srce hitreje zakrpano. Lahko se odločite za kakšno manikiro, pedikuro ali kakšno drugo kuro. Če pa v vas tli ideja o kakšni drzni spremembi, ki si jo že od nekdaj želite narediti, pa do danes ni bilo poguma, je sedaj pravi čas za to. Spremenite frizuro, bravo las, stil oblačenja. Tetovaža? Postavljanje mej je prepuščeno vam. In ko bo stilska preobrazba končana, se seveda na prefinjen način pokažite svoji bivši/-emu. Naj opazi, kaj vse je spregledal/-a na vas.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Streljanje, boks, fitnes?</strong><br />
Verjetno obramba v klasičnem pomenu besede ni potrebna. Pa vendar je dobro, če se počutite<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/boks.jpg"><img class="alignright size-thumbnail wp-image-1453" title="boks" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/boks-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a> ne samo psihično, temveč tudi fizično močno. Preizkusite se v streljanju z zračno puško ali lokom. Morda pa vas bolj mika sproščanje odvečne energije ob boksanju vreče? Potrebujete tri stvari: boksarsko vrečo, boksarske rokavice in voljo. Poskusite kaj novega in uživajte ob sproščanju energije! Bodite močni in hkrati naredite tudi nekaj dobrega za svoje telo. Mišice in dobra postava vam bodo, če ne prej, poleti, zagotovo prišle prav, ko boste na pomolu lovili drugo ljubezen svojega življenja.</p>
<p style="text-align: justify;">Zažiganje spominov, razvajanje, stilska preobrazba, sproščanje jeze ali oblikovanje telesa? Receptov je torej dovolj, le izbrati morate tistega, ki je vam pisan na kožo.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/brez-kategorije/kako-ozdraviti-zlomljeno-srce/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Energijske pijače</title>
		<link>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/energijske-pijace/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/energijske-pijace/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:43 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Žuri & Čage & Fešte]]></category>
		<category><![CDATA[alternative energijskim pijačam]]></category>
		<category><![CDATA[energijske pijače]]></category>
		<category><![CDATA[koncentracija]]></category>
		<category><![CDATA[Vanja Kaučič]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1416</guid>
		<description><![CDATA[Strokovnjaki že vrsto let svarijo pred negativnimi učinki energijskih pijač in izpostavljajo njihovo škodljivost za organizem. Ker energijske pijače pri učenju ne pomagajo, vam podajamo nekaj napotkov, s čim vse jih lahko nadomestite.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Strokovnjaki že vrsto let svarijo pred negativnimi učinki energijskih pijač in izpostavljajo njihovo škodljivost za organizem. Ker energijske pijače pri učenju ne pomagajo, vam podajamo nekaj napotkov, s čim vse jih lahko nadomestite.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>S POČITKOM DO UMSKE EFEKTIVNOSTI</strong><br />
<strong>Vanja Kaučič, dr. med. s Pediatrične klinike Ljubljana</strong>, meni, da je »budnost seveda<a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/spanje.jpg"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1426" title="spanje" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/spanje-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a> pomembna za umsko delo, a glavni akter pri študijski uspešnosti sta koncentracija in sposobnost pomnjenja. Sama budnost nikakor ni dovolj. Zato tudi odsvetujemo velike količine kofeina, visoke vsebnosti sladkorja ter druge stimulanse, ki se nahajajo v energijskih pijačah. Kofein ima lahko učinek motoričnega in umskega nemira, težko sedimo za knjigo, misli pa nam begajo. Še toliko bolj se to izrazi, ko smo utrujeni. Spanec in kvaliteten počitek sta nadvse pomembna za umsko efektivnost«.</p>
<p style="text-align: justify;">Zaradi visoke vsebnosti sladkorja energijske pijače uvrščamo med poživila, ki zasvajajo. Če uživamo sladko hrano in pijače, se koncentracija sladkorja v organizmu hitro dvigne, vendar pa se zaradi vzdrževanja konstantne sestave krvi ta tudi hitro zniža, presežek sladkorja pa absorbirajo celice (delovanje inzulina). Telo vzpostavi ponovno željo po sladkem, čeprav zaužitega še ni izkoristilo.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>S ČIM LAHKO ZAMENJAMO ENERGIJSKE PIJAČE?</strong><br />
Nekaj alternativ energijskim pijačam, ki jih predlaga Vanja Kaučič, dr. med.:<br />
<span style="text-decoration: underline;">Zdrava prehrana</span><br />
- redni, manjši dnevni obroki (zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja),<br />
- jedilnik naj sestavlja lahka, raznolika prehrana z veliko zelenjave, stročnicami, ribami, oreščki, sadjem,<br />
- pomembno je, da zaužijemo dovolj vitaminov, beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov, ki počasi sproščajo glukozo,<br />
- prave maščobe v zmernih količinah:<br />
o maščobne kisline omega3 (losos, skuša, slanik),<br />
o nenasičene maščobe (oreščki, semena),<br />
o nasičene maščobe (maščobe živalskega izvora, kokosovo in palmovo olje),<br />
- veliko tekočine – vode!<br />
<span style="text-decoration: underline;">Rekreacija<br />
</span>Športna aktivnost požene kri po telesu, kar je razlog za boljšo oksigenacijo telesa. Dobra prekrvavljenost in oskrba telesa ter možganov s kisikom nas zbudita in sprostita ter pripravita um, da je bolj dovzeten za učenje oz. pomnjenje. Tek, kolesarjenje, ekipni športi (košarka, nogomet) so zdrava rekreacija, ki bo pripomogla tudi k uspešnejšemu študiju.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>Druge alternative za budnost in koncentracijo (v zmernih količinah):</strong><br />
- skodelica kave (dokazano stimulira umsko aktivnost),<br />
- mate, črni ali zeleni čaj.</p>
<p style="text-align: justify;">             <a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/kava.jpg"><img class="alignnone size-thumbnail wp-image-1427" title="kava" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/kava-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>   <a href="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/črni-čaj.jpg"><img class="alignnone size-thumbnail wp-image-1429" title="črni čaj" src="http://www.bonzur.si/wp-content/uploads/črni-čaj-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a></p>
<p style="text-align: justify;">Za spomin in koncentracijo so priporočljivi tudi:<br />
- ginko biloba (drevo, semena; najdemo ga v čajnih mešanicah in tudi v obliki kapsul; vpliva na presnovo možganov in izboljša njihovo oskrbo s kisikom in glukozo),<br />
- ginseng (kitajska čudežna koreninica zdravilne rastline ginseng iz družine bršljanov; za harmonizacijo duha in telesa; dobimo jo v čajnih mešanicah in v obliki kapsul; vpliva na koncentracijo, izboljša imunski sistem in odpornost proti stresu),<br />
- vitamini B-kompleksa (potrebni so za primerno delovanje živčevja).</p>
<p>In seveda – <strong>spanec!</strong></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/zuri-cage-feste/energijske-pijace/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Ribe za vsak dan</title>
		<link>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/ribe-za-vsak-dan/</link>
		<comments>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/ribe-za-vsak-dan/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 04 Apr 2012 05:00:43 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uredništvo</dc:creator>
				<category><![CDATA[Bon&Žur 2012]]></category>
		<category><![CDATA[Študentska prehrana]]></category>
		<category><![CDATA[bele ribe]]></category>
		<category><![CDATA[ribe]]></category>
		<category><![CDATA[sveže ribe]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.bonzur.si/?p=1624</guid>
		<description><![CDATA[Ribe so bile že od nekdaj pomemben del človeške prehrane. Svetovni trend se nagiba k naraščajoči uporabi rib na jedilnikih. ]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;">Ribe so bile že od nekdaj pomemben del človeške prehrane. Svetovni trend se nagiba k naraščajoči uporabi rib na jedilnikih. Zaskrbljujoče pa je, da Slovenci po tem merilu sodimo na sam rep Evrope.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>ZAKAJ SO RIBE ZDRAVE?</strong><br />
Ribe so zdrave, saj vsebujejo veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in maščobnih kislin omega 3. Modre ribe v povprečju vsebujejo več maščob in zato tudi višjo energijsko vrednost kot bele ribe. Maščobne kisline omega tri so pomembne pri uravnavanju različnih fizioloških procesov v organizmu. Med drugim:<br />
• preprečujejo strjevanje krvi in tako varujejo pred možganskim in srčnim infarktom,<br />
• blažijo vnetne procese in uravnavajo krvni tlak,<br />
• preprečujejo srčne aritmije, regulirajo imunski sistem,<br />
• znižujejo krvne maščobe in delujejo antidepresivno,<br />
• ugodno vplivajo na razvoj kosti in hrustanca.<br />
Priporočeno je, da bi jedilnik na dan vseboval dva do tri dag rib oziroma 14–21 dag rib na teden, v enem ali dveh obrokih.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>KATERE RIBE KUPITI?</strong><br />
Za najbolj cenjeno ribo velja slanik, sledijo pa mu trska, skuša in tuna. Svežo ribo prepoznamo po tem, da so njene oči prozorne in nabrekle, škrge so rdečkaste barve, meso je čvrsto, koža je gladka in svetlikajoča, vonj pa nikakor ne sme biti neprijeten. Modre ribe delimo na drobne in velike, prve so sardine, sardelice, skuša, slanik itd., velike pa tuna, mečarica, romb in druge. Med bele ribe spadajo orada, brancin, kovač ipd., so pa modre ribe bolj zdrave, ker vsebujejo več omega 3 maščob. Še ena zanimivost: 100 g tune, sardele, ribona, skuše ipd. vsebuje dnevni odmerek selena, ki pospešuje pretvorbo metilnega živega srebra v manj toksično obliko.</p>
<p style="text-align: justify;"><strong>KORISTNI NASVETI</strong><br />
• Uporabljajte kakovostno olje (oljčno, sončnično, repično), saj na kakovost ribjega mesa vpliva tudi postopek priprave rib. Sicer pa je bolje, če jih pečemo v pečici ali dušimo v vinu.<br />
• Ribe so hitro pokvarljive, z njimi je treba ravnati higienično. Ko jih prinesemo domov, jih damo bodisi v hladilnik bodisi v zamrzovalnik. Pazimo, da ne okužimo drugih živil.<br />
• Da ne zadržite vonja po ribah, jih najprej umijte z mrzlo in nato še s toplo vodo.<br />
• Če želite, da riba ostane bolj čvrsta in med kuhanjem ne razpade, dodajte v vodo malo kisa ali limoninega soka.<br />
• Ribe bodo dalj časa ostale sveže, če jih po čiščenju natrete s soljo od zunaj in znotraj, pred uporabo pa jih sperete.</p>
<p style="text-align: justify;">Viri: Andrej Goljat: Ribe in morski čudeži, www.zps.si, www.zzv-lj.si, www.radjemribe.si.</p>
<p style="text-align: justify;">
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.bonzur.si/studentska-prehrana/ribe-za-vsak-dan/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

