Zakaj se ukvarjati s športom?

Šport v vseh obdobjih našega življenja vpliva na našo osebnost kot celoto (na telesno, duševno in socialno plat).

S športom pridobivate nova gibalna znanja (motorične spretnosti) ter razvijate in/ali vzdržujete ostale sestavine telesne pripravljenosti (predvsem vzdržljivost, moč, gibljivost in hitrost).

Široko paleto gibalnih znanj lahko primerjamo z besednim zakladom ali drugimi znanji. Pridobivanje teh je sicer možno vse življenje, a mlad človek je najbolj dovzeten (»gnetljiv«) za to. Na primer: nekdo, ki je gibalno bolj razvit, bo ob spotiku veliko bolj »elegantno« padel kot gibalno slabše razvit človek, pri katerem posledično obstaja večja verjetnost poškodbe. Večja gibalna učinkovitost torej prinaša bolj gotovo delovanje v mnogih situacijah in večji užitek bivanja v lastnem telesu.

Šport ali telesna aktivnost je sprostitev za dušo.

Udejstvovanje v športu prinaša zdrave prijateljske stike in druženje z (vitalnimi) vrstniki.

»Biti spreten, biti športen« med mladimi še vedno veliko šteje in je povezano z ugledom ter lažjim uveljavljanjem med vrstniki.

Kako rekreacija vpliva na delovanje možganov?

Če je pri otroku gibalni razvoj neločljivo povezan z intelektualnim razvojem, študentu gibanje pomeni predvsem protiutež sedenju in intelektualnim naporom, prezračenje telesa in s tem tudi možganov s svežim kisikom ter regeneracijo možganov z aktivnim počitkom. Najboljša formula za uspeh je zmerna srednja pot – zmerna rekreacija (dvakrat, trikrat tedensko) in zadostna količina spanca.

Kateri šport izbrati?

Tu ni splošnega recepta, saj možnosti na področju športne rekreacije še nikoli niso bile širše. Izbira je povezana s posameznikovimi željami, potrebami, motivi, seveda pa tudi z lokalno ponudbo, razpoložljivim časom in nenazadnje denarjem. Vsakdanji »športni tedenski jedilnik« naj bo čim bolj pester in naj skuša zajeti čim več komponent telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, koordinacijo, ravnotežje). Šport naj vam bo v veselje in zadovoljstvo.

Na kaj moram paziti?

Posamezne vadbene enote naj ne bodo prenaporne, saj bi bili potem učinki nasprotni od želenih (utrujenost, izčrpavanje organizma namesto aktivnega počitka). Povprečje je okoli 45 minut, kar pa je odvisno od posameznikove zmogljivosti in narave športa (daljše udejstvovanje je primerno med vikendi).

Vadbene enote naj bodo vedno sestavljene iz treh delov: ogrevanje, glavni del in umirjanje/ohlajanje.

Česarkoli se boste lotili, naj bo čim bolj strokovno (tečaj v začetni fazi, ki zagotovi boljše tehnično znanje, ali organizirana vadba), posebej pri vzdržljivostnih aktivnostih je potreben nadzor obremenitve.

Vsebina: asist. dr. Darja Ažman, Fakulteta za šport, Katedra za športno rekreacijo