Okoli 90 % aditivov je dodanih zaradi »kozmetičnih« razlogov, saj je njihov glavni namen narediti izdelke privlačnejše. Odgovornost za vse večjo uporabo aditivov je tudi naša, saj smo potrošniki tisti, ki izbiramo izdelke. Vprašanje pa je, ali smo že pripravljeni kupiti blede namesto živobarvnih gumijastih bonbonov ter izbrati rjave posušene marelice namesto tistih, rumeno-oranžnih?

Zakonodaja določa, da mora vsak aditiv dobiti dovoljenje, preden ga pošljejo na trg (v tem postopku pridobi številko k črki E), predvsem pa mora biti varen oziroma ne sme škodovati zdravju v količini, ki jo je dovoljeno dodajati živilu. Razumljivo pa je, da aditivov v čisti obliki ne
smemo uživati, saj bi na primer citronska kislina v prahu ali pa 100 % ocetna kislina (kis je 4–6 % raztopina ocetne kisline) povzročili želodčne težave, če bi ju jedli z žlico, medtem ko bi se lahko z nitrati ali sulfiti zastrupili.

V vseh živilih na evropskem trgu ni dovoljeno uporabljati aditivov, ki niso odobreni s strani Evropske komisije. Eden izmed strogih pogojev za odobritev aditiva je, da ne sme biti rakotvoren, genotoksičen in mutagen glede na zadnja znanstvena dognanja. Evropska komisija izdaja dovoljenja za vse aditive le za določen čas. Po izteku tega časa mora aditiv na ponoven postopek odobritve in je torej ponovno znanstveno ocenjen glede na vsa tveganja za zdravje potrošnika ob zmerni uporabi predpripravljenih živil in pestri prehrani.

Razvrščanje in označevanje aditivov

Aditivi so glede na njihovo funkcijo v živilu razvrščeni v večje skupine ali kategorije. Evropska zakonodaja predpisuje, da morajo biti aditivi v živilih označeni s kategorijo in s polnim imenom ali pa s črko E in ustrezno številko. Arome, tako naravne kot sintetične, so sicer tudi aditivi,
vendar jim E-številke še niso dodeljene. Obstaja približno 4500 kemičnih komponent arom, ki se uporabljajo za aromatiziranje različnih živil, na primer veliko čajev v vrečkah je aromatiziranih s sadnimi aromami. Ker se arome danes na veliko uporabljajo, ne samo v živilih, ampak tudi v detergentih in osvežilcih zraka, se že pojavljajo preobčutljivosti potrošnikov na arome in
parfume, zato naj bi se takim izdelkom izogibali.

• Serija E 100: barvila, sintetična in naravna (obarvajo
  živilo, večinoma so nepotrebna, saj ne izboljšujejo prehranske vrednosti živil).
• Serija E 200: konzervansi (večinoma so nujni za varnost
  živil).
• Serija E 300: antioksidanti (večinoma so potrebni za
  vzdrževanje hranilne kakovosti in obstojnosti živil, za podaljševanje roka
  uporabnosti).
• Serija E 400: emulgatorji, emulgirane soli, stabilizatorji,
  sredstva za zgostitev in želirna sredstva ter vrste modificiranega škroba,
  utrjevalci idr.
• Serija E 600: ojačevalci okusa (povsem nepotrebni aditivi).
• Serija E 900: sladila (nadomeščajo sladkor oziroma dodajajo
  sladek okus, s prehranskega stališča večinoma nepotrebni aditivi).

*Pri označevanju nekaterih aditivov so tudi izjeme; aditiv sorbitol je sladilo, označen pa je s številko E 420.

Seznam aditivov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje (alergijo ali drugo prehransko občutljivost)

Kako se jim izogniti?

• Pri nakupih bodite pozorni na deklaracije na živilih, saj morajo biti vsi aditivi, kakor tudi arome in encimi označeni med sestavinami vsakega živila.
• Osveščajte se o prehranskih načelih in izogibajte se enolični prehrani.
• Najboljše zagotovilo zdravega prehranskega življenjskega sloga je pestro prehranjevanje s presnimi živili, veliko svežega, lokalno pridelanega sadja in zelenjave ter uživanje osnovnih živil.
• Kupujte osnovna živila in si obroke pripravljajte sami.
• Izbirajte med načini predelave živil – namesto zelenjave in sadja v konzervi kupite zmrznjeno zelenjavo.

Opozorili bi tudi, da po svetovnem spletu kroži tako imenovan Duseldorfski seznam aditivov, ki naj bi bili škodljivi. Pediatrične onkološke klinike v Duseldorfu ni, seznam pa je strokovno neutemeljen.

Več o aditivih lahko preberete na spletnih straneh ZPS: www.zps.si.

Marjana Peterman, univ. dipl. inž., strokovna sodelavka
Zveze potrošnikov Slovenije

.

.

.